POSTOJANKA NA GORI



Dan (datum) KAJ (dogodek) KDO
nedelja, 01.10.2017 Andreja, Sebastjan Ašenberger
nedelja, 08.10.2017 Zdenka, Ivi Šmarčan
nedelja, 15.10.2017 Karmen Šega, Slavko Pavić
nedelja, 22.10.2017 Ida, Franjo Dimec
nedelja, 29.10.2017 Meta, Pero Popovič
nedelja, 05.11.2017 Maša na Gori Senka, Sašo Husar
nedelja, 12.11.2017 Suzana, Igor Senič
nedelja, 19.11.2017 Jožica, Peter Krč
nedelja, 26.11.2017 Andreja, Joži Krulec
nedelja, 03.12.2017 Helana, Robi Turnšek
nedelja, 10.12.2017 Valentina Ašenberger, Martina Divjak
nedelja, 17.12.2017 Bogdana, Matjaž Kapitler
nedelja, 31.12.2017 Silvestrovanje Po dogovoru




OPIS DOSTOPOV NA GORO

(Iz Vodnika po Savinjski planinski poti, 3 popravljena in dopolnjena izdaja,2002, avtor Božo Jordan)

GORA, 569 m, Planinski dom, 565 m

Žig je v skrinjici na leseni hiši pri Planinskem domu na Gori.

Na hribu Šentjungert (ljudsko) stoji stara božjepotna cerkev sv. Kunigunde (v Sloveniji jih je pet). Kunigunda velja za zavetnico otrok in nosečnic (god. 3.3.). Mežnarija (v najemu PD Galicija) je obnovljena v Planinski dom na Gori. Na cerkvi je plošča, kjer piše, da je bila cerkev obnovljena v letu 1996 in imena botrov, letnica je tudi na zvoniku na ometu pri vhodu. V tem letu sta bila posvečena dva zvonova.

Dom stoji tik pod vrhom hriba Gora (tudi Šentjungert) v gričevnatem svetu, ki na severni strani obroblja spodnji del Savinjske doline. Šentjungert (Sv. Jungrt) se imenuje razloženo naselje na severnem pobočju in ob vznožju hriba. Na vrhu Gore je cerkev sv. Kunigunde (Kungote), ki je bila zgrajena v drugi polovici 14. stol. PD Žalec in njegova planinska skupina v Galiciji sta se leta 1985 odločila, da vzameta v najem mežnarijo, ki stoji malo pod cerkvijo in jo prenovita v planinsko postojanko. Zgradba je bila 1988 popolnoma obnovljena, ohranila je prvotni videz. Planinski dom so svečano odprli 16. 10. 1988. Dom je odprt ob nedeljah in praznikih od 9. ure dalje. V dveh gostinskih prostorih je 50 sedežev, pri mizah pred domom pa 30. Na voljo je poljsko in notranje stranišče; umivalnica z mrzlo vodo; glavni gostinski prostor ogrevajo s pečjo in elektrika. Leta 2004 je Planinska sekcija pri PD Žalec ustanovila lastno Planinsko društvo Galicija. V upravljanju ima tudi obnovljeno leseno hišo nad Planinskim domom.

Razgledi Z Gore je kljub skromni višini lep razgled. Na vzhodu je hribovit svet proti Vojniku, Šentjurju in na Kozjansko. Vidimo Konjiško goro, Boč in Donačko goro na severni strani, v bližini je naselje Šmartno v Rožni dolini in Šmartinsko jezero; na jugu Savinjska dolina s Celjem, Petrovčami, Žalcem in Šempetrom na levem bregu Savinje ter Grižami in Preboldom na desnem bregu ob vznožju Posavskega hribovja z Maličem, Bukovico, Homom, Gozdnikom, Mrzlico, Golavo, Reško in Veliko planino; na zahodu je gornji del Savinjske doline proti Braslovčam pod vznožjem Dobroveljske planote, na severni strani dolini pa Ponikovska planota z Goro Oljko, naprej proti zahodu vidimo Menino, Rogač, Raduho in vrhove vzhodnega dela Savinjskih Alp z Ojstrico; na severni strani je v bližini Paški Kozjak, zadaj pa Uršlja gora in Pohorje.

Dostopi Žp, ap Žalec; ap Velika Pirešica, Šmartno v Rožni dolini, Lopata, Vojnik; 3p in ap Žalec skozi Gotovlje, Sv. Jedert in Veliko Pirešico 2.30; iz Velike Pirešice, Pernovo, Grmovje, Zlodej, Šumi, po Savinjski poti 1.15; iz ap Šmartno v Rožni dolini 1.00; iz Lopate (lokalni avtobus iz Celja) skozi Gorico in Podgoro 1.15; iz Vojnika čez Rigelj, Lanšperk, Krjanšek 4.00. Avto: lokalna asfc iz Lopate ob cesti Celje-Šmartno v Rožni dolini čez Gorico do Vrhovška, naprej ozka cesta, skupaj 5 km. Iz Šmartnega na Šumija ali Krjanška. Iz Galicije čez Zavrh mimo Krjanška in Šumija.

Ture in izleti Sv. Jedert (363 m). Vrh s cerkvijo in lovsko kočo Rinka 1.30; kraška jama Pekel, 2.30; Vinski vrh (448 m) 5.00; Gora Oljka 6.30. Do vseh treh točk pridemo po SPP. Razvaline gradu Lanšperg (539 m) 1.00.

Prehodi Koča na Vimperku (444 m) 5.00; Planinski dom na Gori Oljki (725 m) 6.30; do obeh postojank pridemo po SPP mimo kraške jame Pekel, Pogorišča, Kadunca, domačije Korber in Šeneka.

Informacije Planinski dom Šentjungert, Šentjungert 7, 3310 Žalec; Planinsko društvo Galicija, Galicija 75, 3310 Žalec.

Vojnik (270 m) - Rigelj - Lanšperg - Krjanšek - Planinski dom na Gori (565 m) Z AP Vojnik, ki je sredi trga in lokalna (iz Celja 9 km), se napotimo proti zahodu po Brezovnikovi ulici, čez lesen most nad reko Hudinjo, levo proti dobro vidni hmeljski sušilnici. Mimo nekdanjega konjskega hleva (Pot na Konjsko 12) gremo dalje mimo kapele sv. Trojice, dveh hiš do malega potočka. Pot zavije v levo, mi zavijemo z nje na stezo ob kraju gozda po dolinici navzgor. Na asfc stopimo pri lesenem Šteflakovem križu. Čez naselje Konjsko po asfc. Razgled na Posavsko hribovje od Resevne, Tovsta, Maliča (tv), Mrzlice do Velike planine (Črni vrh 1204 m). Pod nami je Šmartinsko jezero, Brezova ob obali. Hodimo po vršini slemena, kjer je razgled na skalni Kozjek (748 m), desno pobočje Kislice (994 m) in za njo Stenica (1091 m), na Konjiško goro (Jurjev vrh 674 m, Srobotni vrh 996 m, Stolpnik 1012 m, stolp), Boč (as), Tomaž nad Vojnikom. Vidimo Šmartno, Žalec, del jezera pod vasjo Loče. Zgoraj je na desno naselje Višnja vas. Še malo naprej mimo hiš (Podgoršek, stara Turnškova klet, nova hiša Krulec) je asfalta konec. 1.00. Dvigamo se po vozni poti po gozdu po vzhodnem poboeju Velikega vrha (429 m) in z njega. Smo pri Gobčevi kapeli (402 m) na malem pretrgu južno pod njim, do Gobčeve domačije. Dalje gremo po kolovozu mimo Koštomaja, opuščenega žovneka. Pogled na Visoko. Pod njim je Kalški graben in onstran Hraški vrh (395 m). Hodimo po ju3nem poboeju Vranjeka (434 m) in se spustimo na preval k domaeiji Škofljek (Tev3ek). S prevala gremo pred Štokojnikovo kletjo (el. drog, napis Kunigunda) v breg čez vršino (opazijo se ostanki, kjer so lomili lapor za zidanje, za kamne pri stiskalnicah). Ko se spuščamo, opazimo na severnem pobočju rastišče tis (Taxus baccata). Smo na prelazu (387 m, kapela) pri Kučeju -Hramše. Razpotje: desno mimo Šimuna na cesto za Vojnik, levo mimo Podgoršeka v Ro3ni Vrh (tudi Ro3enberk) in Šmartno v Ro3ni dolini. Od tu gremo spet po gozdu po ozki dovozni cesti po severnem poboeju in smo kmalu pod travnatimi vesinami Langerjeve domačije. Zgoraj je levo zavoj k njej. Stopimo lahko le par korakov po njem - zaradi lepega razgleda. Gremo naprej kratko po kolovozu, nato navzdol desno po stezi na mali preval Razpoke (418 m). Po kolovozu nas pot vodi naprej skoraj na sever, in ko se obračamo na riglju (po njem navzdol steza v Hrenovo), še malo hodimo po njem in nad grapo levo na stezo, ki nas pripelje na preval z Velikega vrha. Nato čez glavico, zadnji pretrg in strmo na zahod na vrh Riglja (536 m). Spustimo se rahlo navzdol pod elektrienem vodom (el. steber 106), po odprtem svetu mimo razvalin domačije Vrhonk, na ozko cesto in po nji do kapele na prevalu (446 m). (Odcep za Andrečaka, zadaj daljnovodni steber, desno domaeija Žnidar, ki nosi spominsko ploščo.) Po cesti se vzpemo v breg proti zahodu v zaselek Lanšperk, na plani svet, ki ga na zahodu obdaja Gradišče. Zavijemo levo čez dvorišče domačije, smo na asfc, ki pride iz Šmartnega čez Rupe. Z nje desno po razglednem travnatem svetu na Gradišče (539 m) k razvalinam gradu Lanšperk. S hriba se spustimo na drugo stran po stari grajski poti navzdol. S travnatega dela je razgled. Smo na kolovozni poti nad povirjem Koprivnice in ubiramo pot čez grape, pod domačijo Kačjek, po gozdu. Iz gozda zavijemo pri domačiji Štokovnik. Zavijemo levo na prelaz, kjer pride asfc ob Rimskem grabnu iz Galicije in gre v Šmartno. Smo pri Krjanšku ( kri3). Na jug hodimo po asfc v breg, mimo Lepača (kmečki turizem). Ob kraju vinograda gremo v gozd po stezi na cesto. Z gozda pridemo do Jelena, kjer ujamemo pogled na Galicijo (cerkev sv. Jakoba) in hribe nad njo, domačije Hramš in Podvrha. Nato gremo še mimo soseda Cesarja in preden smo v gozdu, se ozrimo nazaj na Paški Kozjak, Stenico in Konjiško goro. Po vkrebrici, mimo nove hiše, po gozdu, kjer se malo pod vrhom priključi označena pot iz Šmartnega, smo na jasi pred cerkvijo. Čas hoje: 4.30

Šmartno (315 m) - Zlaka - Novinšek - Planinski dom na Gori(565 m) Izhodišee je križišee na Šmartinski cesti iz Celja v Vojnik, v Sp. Šmartnem, kapelica. Šentjungert na el. drogu. S tega križišea pri kapeli je asfc proti cerkvi in dalje žez Zlako mimo križa na prevalu (420 m), mimo Šumija na prelazu do pod cerkve Sv. Kungote - Gore; v Vojnik (vzhod) eez Brezovo oziroma v razcepu - pred mostom nad Koprivnico, levo-severozahodno za Pepelno- Rupe (eez zaselek Marof, tri kmetije, za njim stoji kapelica Rim, pod katero je zahodni izvir Koprivnice)-Lanšperk (pod hribom Gradišče, na katerem so ostanki gradu, ali slab kilometer od razcepa levo na Krjanška, levo po strmi asfc mimo Lepača, Jelena in Cesarja na prelaz pri Šumiju. Šmartno v Rožni dolini (v Šmartnem) je precej razložena vas sredi močno razgibane gozdnate pokrajine, ki se od Sv. Jungrti spušča v treh stopnjah proti plitvi dolinici potoka Koprivnice. Na srednji stopnji je okrog cerkve in šole napol gručasto naselje Zgornje Šmartno in nad njim na višji stopnji je zaselek Zlaka. Na najnižji stopnji ob tako imenovani Šmartinski cesti iz Celja, ki so obrne proti Vojniku, pa je Spodnje Šmartno ali Orehovče. Šolo imajo od l. 1818, šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1893 ter 1964 obnovljeno in povečano. Cerkev sv. Martina je daleč vidna veličastna stavba, ki je prvič omenja l. 1335, sedanja je iz l. 1856. Zvonik je bil povišan 1884. Oprema je povprečne kakovosti iz 18. in 19. stol. Župnija je od 1766. Kraj je bil obljuden že v starem veku, na kar spominjajo ostanki rimske stavbe na severni strani cerkve (Požarjeva njiva - Groblje). V srednjem veku je držala skozi Šmartno pot iz Žalca v Vojnik, po kateri je bilo možno obiti glavno cesto skozi Celje. Od tod je bil doma Ivan Stožir (1834-1908), strokovni pisatelj, fizik in vremenoslovec. Grašeina Préšnik /nem. Mayerberg/ je bila zgrajena l. 1666 kot rabensberška pristava, ki je bila najprej last Mayerbergov, nato Reisingov, Grossov, Novaka itd. Koneno jo je leta 1882 tovarnar Karel Stücker močno povečal in popolnoma uredil. Nadstropna stavba s krilom in strešnim stopniščem je zdaj stanovanjsko poslopje. S križišea gremo proti cerkvi (315 m) v Zgornje Šmartno mimo kapele pod cerkvijo, mimo nje nadaljujemo po asfc, ki zavije desno, lesena skulpture, in potem gremo pod zaselkom Zlake ob kraju gozda in po gozdu, ki preide v makadamsko cesto. Mimo Novinška se spustimo po pobočju Resenika (518 m) na preval pri križu. Kažipot: Šentjungert, Šmartno. Krenemo na pot mimo vodnega zajetja, za njim na stezo, ki privede pod hišo (naprej nova vlaka). Nad njo po stezi vkreber, po vlaki do Razpotja: priključek od Krjanška. Kažipot: Vojnik 4.00, Šmartno 1.00, malo više na deblu: koča 5 min. Še malo vkreber in smo na vrhu pri cerkvi. Onstran pod njo je planinski dom. Čas hoje: 1.00

Lopata (258 m) - Gorica pri Šmartnem - Plačan - Šumi – Planinski dom na Gori (565 m) Lopata (258 m) je gručasto naselje v Celjski kotlini, ob cesti iz Celja v Šmartno v Rožni dolini, ter proti Medlogu in Galiciji. Urbanizirano naselje z individualnimi hišami. Lokalni avtobus: Celje,3p - Ostro3no - Lopata. Z ap Lopata (obračališče, 7 km; a. proga Celje - Lopata - Lokrovec; Celje - Šmartno - Brezova), ki je v gozdu na razcepu cest (desna drži v Šmartno v Rožni dolini, 4 km), gremo po levi asfc, kjer je na gabru napis Gora in se prično markacije. Cesta drži po gozdu in čez naselje Gorica pri Šmartnem in ponovno v gozd. Z njega gremo pod elektrienim vodom in dalje po asfaltni cesti mimo počitniških hiš. Smo v križišeu in zavijemo s ceste na sever, na kar nas opozori puščica na drogu. Nad cesto je že naselje Šentjungert. Stopamo po položni poti proti dobro vidnemu rezervoarju z markacijo. Gremo po stopnicah, čez asfc, desno na tlakovano dvorišče hiše, levo in nad njo po sadovnjaku drži steza proti nedokoneanemu vikendu. Tu ob ograji (breze) hodimo navzgor do kolovoza. Desno po njem do asfc. Smo pri domačiji Šip. Pogled na Goro, Šmartno, grašeino Prešnik (ribnik). Za domačijo se z asfc vzpemo strmo v gozd, po stezi proti vršini, zadnji del po starem kolovozu. Z gozda smo “Pri Vrhovšku” kot piše na tabli (Plačan), kjer stopimo ponovno na asfc, malo višje je konec. Smo na Vrhovškovem vrhu (543 m) - razgled. Dalje drži ozka cesta po slemenu, dolga okoli 1,5 km, proti severu čez Drevov vrh (560 m). Gremo mimo obnovljenih hiš, pod brunarico radio kluba in mimo okrepčevalnice “Pri Nacu”. Radi klub “Dušan Finžgar”, Celje-Slovenija CB-RK Kunigunda. Tu je razgled na Goro - cerkev in dom, na oblo glavo Resnik (518 m), zadaj je Stenica (1090 m) - vidijo se razvaline lindeškega gradu, Konjiška gora - Stolpnik (1012 m) z razglednim stolpom, ki se znižuje proti Golem rebru (600 m, tunel avtoceste) in onstran Žička gora (Slom 556 m) Spodaj je Šmartno in Šmartinsko jezero, Vojnik (sv. Jernej, Devica Marija 334 m), Tomaž nad Vojnikom (444 m), zadaj Boč (as in rs), graščina Prešnik in ribnik, sv. Ana, Ramanca (781 m - as), Celjska koča (651 m) s Tovsti vrh (834 m), Sleme in vzhodno pobočje, ki je posajeno s trto in vikendi. Z dela te poti je lep razgled na Goro (cerkev), domačijo Boštjan, obli Resenik (518 m), Šmartno v Rožni dolini, Šmartinsko jezero, Celje. Zadnji del poti (nekaj asfalta) se strmo spusti na prelaz pri Šumiju. Razpotje. Levo se spusti SPP v Vel. Pirešico, ap, napis Galicija. Z desne je cesta iz Šmartnega v Rožni dolini, ki se na drugo stran prčeno spušča mimo nasada in dalje dviga pod Goro, mimo Jelena in Lepača do prelaza pri Krjanšku. Po cesti nad Šumijem (čez strmi del asfaltna prevleka) gremo do vrha Gore. Na vrhu je cerkev, poleg stojita Kranjčeva domačija (stara lesena, pred njo lipa, pod njo vodnjak 1953, KJM; nova hiša, vsa posest ograjena) in spomenik. Čas hoje: 1.30

Velika Pirešica (295 m) - Galicija - Planinski dom na Gori (565m) Čas hoje: 0.50