POSTOJANKA NA GORI



Dan (datum) KAJ (dogodek) KDO
nedelja, 19.05.2019 Pukšič Matej in Potočnik Jasmina
nedelja, 26.05.2019 Strupeh Marjana, Božo
nedelja, 02.06.2019 Gališki pohod Dolar Zdenka in Vrhovnik Slavko ter Ograjenšek Terezija, Tone
nedelja, 09.06.2019 Ježovnik Fanika, Milan
ponedeljek, 10.06.2019 Binkoštni ponedeljek Arnšek Anica, Franci
nedelja, 16.06.2019 Kundih Marjeta, Darko
nedelja, 23.06.2019 Gregl Matjaž
torek, 25.06.2019 Dan državnosti zaprto
nedelja, 30.06.2019 Škrinjer Damjana, Tine
nedelja, 07.07.2019 Ašenberger Ivica, Matjaž
nedelja, 14.07.2019 Lepa nedelje Doler Zdenka, Vrhovnik Slavko in Ograjenšek Terezija, Tone
nedelja, 21.07.2019 Pogorelčnik Tatjana, Tina, Marko
nedelja, 28.07.2019 Vogrinc Helena, Milan
nedelja, 04.08.2019 Petre Mirica, Joško
nedelja, 11.08.2019 Oblak Klavdija, Jure
cetrtek, 15.08.2019 Marijin praznik Šmarčan Zdenka, Ivi
nedelja, 18.08.2019 Lobnikar Tatjana, Damjan
nedelja, 25.08.2019 Doler Majda, Janko in Podvršnik Alojz
nedelja, 01.09.2019 Rehar Irena in Lobnikar Jožica
nedelja, 08.09.2019 Žagar Nada, Marjan
nedelja, 15.09.2019 Arnšek Breda, Simon
nedelja, 22.09.2019 Dimec Ida, Franjo
nedelja, 29.09.2019 Cokan Marija, Tomaž
nedelja, 06.10.2019 Buti Saša in Arnšek Jernej
nedelja, 13.10.2019 Kapitler Anže
nedelja, 20.10.2019 Brežnik Mateja, Dejan
nedelja, 27.10.2019 Husar Senka, Sašo
nedelja, 03.11.2019 Maša na Gori Popovič Meta, Pero
nedelja, 10.11.2019 Senič Suzana, Igor
nedelja, 17.11.2019 Šega Karmen in Pavič Slavko
nedelja, 24.11.2019 Furman Marta, Viktor
nedelja, 01.12.2019 Krulec Andreja, Joži
nedelja, 08.12.2019 Šmarčan Darinka, Franci
nedelja, 15.12.2019 Slipčevič Brana, Ivo
nedelja, 22.12.2019 Turnšek Helena, Robi
cetrtek, 26.12.2019 Dan samostojnosti in enotnosti zaprto
nedelja, 29.12.2019 Kapitler Bogdana, Matjaž
torek, 31.12.2019 Silvestrovanje Po dogovoru




OPIS DOSTOPOV NA GORO

(Iz Vodnika po Savinjski planinski poti, 3 popravljena in dopolnjena izdaja,2002, avtor Boo Jordan)

GORA, 569 m, Planinski dom, 565 m

ig je v skrinjici na leseni hiši pri Planinskem domu na Gori.

Na hribu Šentjungert (ljudsko) stoji stara bojepotna cerkev sv. Kunigunde (v Sloveniji jih je pet). Kunigunda velja za zavetnico otrok in nosenic (god. 3.3.). Menarija (v najemu PD Galicija) je obnovljena v Planinski dom na Gori. Na cerkvi je ploša, kjer pie, da je bila cerkev obnovljena v letu 1996 in imena botrov, letnica je tudi na zvoniku na ometu pri vhodu. V tem letu sta bila posveena dva zvonova.

Dom stoji tik pod vrhom hriba Gora (tudi Šentjungert) v grievnatem svetu, ki na severni strani obroblja spodnji del Savinjske doline. Šentjungert (Sv. Jungrt) se imenuje razloeno naselje na severnem poboju in ob vznoju hriba. Na vrhu Gore je cerkev sv. Kunigunde (Kungote), ki je bila zgrajena v drugi polovici 14. stol. PD alec in njegova planinska skupina v Galiciji sta se leta 1985 odloila, da vzameta v najem menarijo, ki stoji malo pod cerkvijo in jo prenovita v planinsko postojanko. Zgradba je bila 1988 popolnoma obnovljena, ohranila je prvotni videz. Planinski dom so sveano odprli 16. 10. 1988. Dom je odprt ob nedeljah in praznikih od 9. ure dalje. V dveh gostinskih prostorih je 50 sedeev, pri mizah pred domom pa 30. Na voljo je poljsko in notranje straniše; umivalnica z mrzlo vodo; glavni gostinski prostor ogrevajo s pejo in elektrika. Leta 2004 je Planinska sekcija pri PD alec ustanovila lastno Planinsko društvo Galicija. V upravljanju ima tudi obnovljeno leseno hišo nad Planinskim domom.

Razgledi Z Gore je kljub skromni višini lep razgled. Na vzhodu je hribovit svet proti Vojniku, Šentjurju in na Kozjansko. Vidimo Konjiško goro, Bo in Donako goro na severni strani, v bliini je naselje Šmartno v Roni dolini in Šmartinsko jezero; na jugu Savinjska dolina s Celjem, Petrovami, alcem in Šempetrom na levem bregu Savinje ter Griami in Preboldom na desnem bregu ob vznoju Posavskega hribovja z Maliem, Bukovico, Homom, Gozdnikom, Mrzlico, Golavo, Reško in Veliko planino; na zahodu je gornji del Savinjske doline proti Braslovam pod vznojem Dobroveljske planote, na severni strani dolini pa Ponikovska planota z Goro Oljko, naprej proti zahodu vidimo Menino, Roga, Raduho in vrhove vzhodnega dela Savinjskih Alp z Ojstrico; na severni strani je v bliini Paški Kozjak, zadaj pa Uršlja gora in Pohorje.

Dostopi p, ap alec; ap Velika Pirešica, Šmartno v Roni dolini, Lopata, Vojnik; 3p in ap alec skozi Gotovlje, Sv. Jedert in Veliko Pirešico 2.30; iz Velike Pirešice, Pernovo, Grmovje, Zlodej, Šumi, po Savinjski poti 1.15; iz ap Šmartno v Roni dolini 1.00; iz Lopate (lokalni avtobus iz Celja) skozi Gorico in Podgoro 1.15; iz Vojnika ez Rigelj, Lanšperk, Krjanšek 4.00. Avto: lokalna asfc iz Lopate ob cesti Celje-Šmartno v Roni dolini ez Gorico do Vrhovška, naprej ozka cesta, skupaj 5 km. Iz Šmartnega na Šumija ali Krjanška. Iz Galicije ez Zavrh mimo Krjanška in Šumija.

Ture in izleti Sv. Jedert (363 m). Vrh s cerkvijo in lovsko koo Rinka 1.30; kraška jama Pekel, 2.30; Vinski vrh (448 m) 5.00; Gora Oljka 6.30. Do vseh treh tok pridemo po SPP. Razvaline gradu Lanšperg (539 m) 1.00.

Prehodi Koa na Vimperku (444 m) 5.00; Planinski dom na Gori Oljki (725 m) 6.30; do obeh postojank pridemo po SPP mimo kraške jame Pekel, Pogoriša, Kadunca, domaije Korber in Šeneka.

Informacije Planinski dom Šentjungert, Šentjungert 7, 3310 alec; Planinsko društvo Galicija, Galicija 75, 3310 alec.

Vojnik (270 m) - Rigelj - Lanšperg - Krjanšek - Planinski dom na Gori (565 m) Z AP Vojnik, ki je sredi trga in lokalna (iz Celja 9 km), se napotimo proti zahodu po Brezovnikovi ulici, ez lesen most nad reko Hudinjo, levo proti dobro vidni hmeljski sušilnici. Mimo nekdanjega konjskega hleva (Pot na Konjsko 12) gremo dalje mimo kapele sv. Trojice, dveh hiš do malega potoka. Pot zavije v levo, mi zavijemo z nje na stezo ob kraju gozda po dolinici navzgor. Na asfc stopimo pri lesenem Šteflakovem kriu. ez naselje Konjsko po asfc. Razgled na Posavsko hribovje od Resevne, Tovsta, Malia (tv), Mrzlice do Velike planine (rni vrh 1204 m). Pod nami je Šmartinsko jezero, Brezova ob obali. Hodimo po vršini slemena, kjer je razgled na skalni Kozjek (748 m), desno poboje Kislice (994 m) in za njo Stenica (1091 m), na Konjiško goro (Jurjev vrh 674 m, Srobotni vrh 996 m, Stolpnik 1012 m, stolp), Bo (as), Toma nad Vojnikom. Vidimo Šmartno, alec, del jezera pod vasjo Loe. Zgoraj je na desno naselje Višnja vas. Še malo naprej mimo hiš (Podgoršek, stara Turnškova klet, nova hiša Krulec) je asfalta konec. 1.00. Dvigamo se po vozni poti po gozdu po vzhodnem poboeju Velikega vrha (429 m) in z njega. Smo pri Gobevi kapeli (402 m) na malem pretrgu juno pod njim, do Gobeve domaije. Dalje gremo po kolovozu mimo Koštomaja, opušenega ovneka. Pogled na Visoko. Pod njim je Kalški graben in onstran Hraški vrh (395 m). Hodimo po ju3nem poboeju Vranjeka (434 m) in se spustimo na preval k domaeiji Škofljek (Tev3ek). S prevala gremo pred Štokojnikovo kletjo (el. drog, napis Kunigunda) v breg ez vršino (opazijo se ostanki, kjer so lomili lapor za zidanje, za kamne pri stiskalnicah). Ko se spušamo, opazimo na severnem poboju rastiše tis (Taxus baccata). Smo na prelazu (387 m, kapela) pri Kueju -Hramše. Razpotje: desno mimo Šimuna na cesto za Vojnik, levo mimo Podgoršeka v Ro3ni Vrh (tudi Ro3enberk) in Šmartno v Ro3ni dolini. Od tu gremo spet po gozdu po ozki dovozni cesti po severnem poboeju in smo kmalu pod travnatimi vesinami Langerjeve domaije. Zgoraj je levo zavoj k njej. Stopimo lahko le par korakov po njem - zaradi lepega razgleda. Gremo naprej kratko po kolovozu, nato navzdol desno po stezi na mali preval Razpoke (418 m). Po kolovozu nas pot vodi naprej skoraj na sever, in ko se obraamo na riglju (po njem navzdol steza v Hrenovo), še malo hodimo po njem in nad grapo levo na stezo, ki nas pripelje na preval z Velikega vrha. Nato ez glavico, zadnji pretrg in strmo na zahod na vrh Riglja (536 m). Spustimo se rahlo navzdol pod elektrienem vodom (el. steber 106), po odprtem svetu mimo razvalin domaije Vrhonk, na ozko cesto in po nji do kapele na prevalu (446 m). (Odcep za Andreaka, zadaj daljnovodni steber, desno domaeija nidar, ki nosi spominsko plošo.) Po cesti se vzpemo v breg proti zahodu v zaselek Lanšperk, na plani svet, ki ga na zahodu obdaja Gradiše. Zavijemo levo ez dvoriše domaije, smo na asfc, ki pride iz Šmartnega ez Rupe. Z nje desno po razglednem travnatem svetu na Gradiše (539 m) k razvalinam gradu Lanšperk. S hriba se spustimo na drugo stran po stari grajski poti navzdol. S travnatega dela je razgled. Smo na kolovozni poti nad povirjem Koprivnice in ubiramo pot ez grape, pod domaijo Kajek, po gozdu. Iz gozda zavijemo pri domaiji Štokovnik. Zavijemo levo na prelaz, kjer pride asfc ob Rimskem grabnu iz Galicije in gre v Šmartno. Smo pri Krjanšku ( kri3). Na jug hodimo po asfc v breg, mimo Lepaa (kmeki turizem). Ob kraju vinograda gremo v gozd po stezi na cesto. Z gozda pridemo do Jelena, kjer ujamemo pogled na Galicijo (cerkev sv. Jakoba) in hribe nad njo, domaije Hramš in Podvrha. Nato gremo še mimo soseda Cesarja in preden smo v gozdu, se ozrimo nazaj na Paški Kozjak, Stenico in Konjiško goro. Po vkrebrici, mimo nove hiše, po gozdu, kjer se malo pod vrhom prikljui oznaena pot iz Šmartnega, smo na jasi pred cerkvijo. as hoje: 4.30

Šmartno (315 m) - Zlaka - Novinšek - Planinski dom na Gori(565 m) Izhodišee je kriišee na Šmartinski cesti iz Celja v Vojnik, v Sp. Šmartnem, kapelica. Šentjungert na el. drogu. S tega kriišea pri kapeli je asfc proti cerkvi in dalje ez Zlako mimo kria na prevalu (420 m), mimo Šumija na prelazu do pod cerkve Sv. Kungote - Gore; v Vojnik (vzhod) eez Brezovo oziroma v razcepu - pred mostom nad Koprivnico, levo-severozahodno za Pepelno- Rupe (eez zaselek Marof, tri kmetije, za njim stoji kapelica Rim, pod katero je zahodni izvir Koprivnice)-Lanšperk (pod hribom Gradiše, na katerem so ostanki gradu, ali slab kilometer od razcepa levo na Krjanška, levo po strmi asfc mimo Lepaa, Jelena in Cesarja na prelaz pri Šumiju. Šmartno v Roni dolini (v Šmartnem) je precej razloena vas sredi mono razgibane gozdnate pokrajine, ki se od Sv. Jungrti spuša v treh stopnjah proti plitvi dolinici potoka Koprivnice. Na srednji stopnji je okrog cerkve in šole napol gruasto naselje Zgornje Šmartno in nad njim na višji stopnji je zaselek Zlaka. Na najniji stopnji ob tako imenovani Šmartinski cesti iz Celja, ki so obrne proti Vojniku, pa je Spodnje Šmartno ali Orehove. Šolo imajo od l. 1818, šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1893 ter 1964 obnovljeno in poveano. Cerkev sv. Martina je dale vidna veliastna stavba, ki je prvi omenja l. 1335, sedanja je iz l. 1856. Zvonik je bil povišan 1884. Oprema je povprene kakovosti iz 18. in 19. stol. upnija je od 1766. Kraj je bil obljuden e v starem veku, na kar spominjajo ostanki rimske stavbe na severni strani cerkve (Poarjeva njiva - Groblje). V srednjem veku je drala skozi Šmartno pot iz alca v Vojnik, po kateri je bilo mono obiti glavno cesto skozi Celje. Od tod je bil doma Ivan Stoir (1834-1908), strokovni pisatelj, fizik in vremenoslovec. Grašeina Préšnik /nem. Mayerberg/ je bila zgrajena l. 1666 kot rabensberška pristava, ki je bila najprej last Mayerbergov, nato Reisingov, Grossov, Novaka itd. Koneno jo je leta 1882 tovarnar Karel Stücker mono poveal in popolnoma uredil. Nadstropna stavba s krilom in strešnim stopnišem je zdaj stanovanjsko poslopje. S kriišea gremo proti cerkvi (315 m) v Zgornje Šmartno mimo kapele pod cerkvijo, mimo nje nadaljujemo po asfc, ki zavije desno, lesena skulpture, in potem gremo pod zaselkom Zlake ob kraju gozda in po gozdu, ki preide v makadamsko cesto. Mimo Novinška se spustimo po poboju Resenika (518 m) na preval pri kriu. Kaipot: Šentjungert, Šmartno. Krenemo na pot mimo vodnega zajetja, za njim na stezo, ki privede pod hišo (naprej nova vlaka). Nad njo po stezi vkreber, po vlaki do Razpotja: prikljuek od Krjanška. Kaipot: Vojnik 4.00, Šmartno 1.00, malo više na deblu: koa 5 min. Še malo vkreber in smo na vrhu pri cerkvi. Onstran pod njo je planinski dom. as hoje: 1.00

Lopata (258 m) - Gorica pri Šmartnem - Plaan - Šumi – Planinski dom na Gori (565 m) Lopata (258 m) je gruasto naselje v Celjski kotlini, ob cesti iz Celja v Šmartno v Roni dolini, ter proti Medlogu in Galiciji. Urbanizirano naselje z individualnimi hišami. Lokalni avtobus: Celje,3p - Ostro3no - Lopata. Z ap Lopata (obraališe, 7 km; a. proga Celje - Lopata - Lokrovec; Celje - Šmartno - Brezova), ki je v gozdu na razcepu cest (desna dri v Šmartno v Roni dolini, 4 km), gremo po levi asfc, kjer je na gabru napis Gora in se prino markacije. Cesta dri po gozdu in ez naselje Gorica pri Šmartnem in ponovno v gozd. Z njega gremo pod elektrienim vodom in dalje po asfaltni cesti mimo poitniških hiš. Smo v kriišeu in zavijemo s ceste na sever, na kar nas opozori pušica na drogu. Nad cesto je e naselje Šentjungert. Stopamo po poloni poti proti dobro vidnemu rezervoarju z markacijo. Gremo po stopnicah, ez asfc, desno na tlakovano dvoriše hiše, levo in nad njo po sadovnjaku dri steza proti nedokoneanemu vikendu. Tu ob ograji (breze) hodimo navzgor do kolovoza. Desno po njem do asfc. Smo pri domaiji Šip. Pogled na Goro, Šmartno, grašeino Prešnik (ribnik). Za domaijo se z asfc vzpemo strmo v gozd, po stezi proti vršini, zadnji del po starem kolovozu. Z gozda smo “Pri Vrhovšku” kot piše na tabli (Plaan), kjer stopimo ponovno na asfc, malo višje je konec. Smo na Vrhovškovem vrhu (543 m) - razgled. Dalje dri ozka cesta po slemenu, dolga okoli 1,5 km, proti severu ez Drevov vrh (560 m). Gremo mimo obnovljenih hiš, pod brunarico radio kluba in mimo okrepevalnice “Pri Nacu”. Radi klub “Dušan Fingar”, Celje-Slovenija CB-RK Kunigunda. Tu je razgled na Goro - cerkev in dom, na oblo glavo Resnik (518 m), zadaj je Stenica (1090 m) - vidijo se razvaline lindeškega gradu, Konjiška gora - Stolpnik (1012 m) z razglednim stolpom, ki se zniuje proti Golem rebru (600 m, tunel avtoceste) in onstran ika gora (Slom 556 m) Spodaj je Šmartno in Šmartinsko jezero, Vojnik (sv. Jernej, Devica Marija 334 m), Toma nad Vojnikom (444 m), zadaj Bo (as in rs), grašina Prešnik in ribnik, sv. Ana, Ramanca (781 m - as), Celjska koa (651 m) s Tovsti vrh (834 m), Sleme in vzhodno poboje, ki je posajeno s trto in vikendi. Z dela te poti je lep razgled na Goro (cerkev), domaijo Boštjan, obli Resenik (518 m), Šmartno v Roni dolini, Šmartinsko jezero, Celje. Zadnji del poti (nekaj asfalta) se strmo spusti na prelaz pri Šumiju. Razpotje. Levo se spusti SPP v Vel. Pirešico, ap, napis Galicija. Z desne je cesta iz Šmartnega v Roni dolini, ki se na drugo stran preno spuša mimo nasada in dalje dviga pod Goro, mimo Jelena in Lepaa do prelaza pri Krjanšku. Po cesti nad Šumijem (ez strmi del asfaltna prevleka) gremo do vrha Gore. Na vrhu je cerkev, poleg stojita Kranjeva domaija (stara lesena, pred njo lipa, pod njo vodnjak 1953, KJM; nova hiša, vsa posest ograjena) in spomenik. as hoje: 1.30

Velika Pirešica (295 m) - Galicija - Planinski dom na Gori (565m) as hoje: 0.50